Mednarodni pomladanski kmetijski sejem

Komenda 2016

SEJEMSKI ČASOPIS



Kmetovalčev koledar za plodnost krav

OGLAS


Kmetovalčev rokovnik 2018 ( oglas)



Odgovori ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca bralcem revije Kmetovalec - 2

Aprila smo na forumu Kmetovalčeve spletne strani v dogovoru z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztokom Jarcem odprli temo – vprašanja za ministra. Odziv je bil izjemen, vprašanja smo strnili, v sedaj pa objavljamo odgovore nanje.



Ali lahko poveste, kakšna so vaša predvidevanja glede nepovratnih sredstev (subvencij) po letu 2013?

Skupna kmetijska politika (SKP) je doživela številne reforme, najkorenitejšo doslej leta 2003. Kot je dogovorjeno, se bo Evropska komisija skupaj z državami članicami v letih 2008/2009 začela resneje ozirati proti obdobju po letu 2013. Prvi korak v tej smeri bo t.i. vmesni pregled (Health Check), ki naj bi pokazal, ali reformirana SKP v praksi deluje kot bi morala, ali pa se je potrebno lotiti določenih prilagoditev. Drugi korak v okviru pregleda proračuna EU 2008/2009 bo analiza, kako naj bi izgledala SKP po letu 2013. Skoraj zagotovo nas čakajo določene spremembe, kot je npr. ukinitev mlečnih kvot. Vprašanje je tudi, ali bo višina finančnih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja ostala enaka ter katerim ukrepom bo dan večji poudarek. Sam si želim čim bolj stabilen sektor in čim manj pretresljivih sprememb.

Nekaterim se zdi, da so sredstva, namenjena administraciji v kmetijstvu in samemu kmetijstvu nesorazmerna. Kakšno je vaše mnenje in kaj boste naredili, da bi se le-to popravilo v prid kmetijske dejavnosti?

V okviru svojih neprestanih prizadevanj za zmanjšanje birokracije in bremena ureditev je Evropska komisija lansko jesen predlagala velike poenostavitve skupne kmetijske politike. Pri tem gradi na izboljšavah zadnje reforme SKP in nadaljuje s prizadevanji za čim večjo harmonizacijo pravil, ki urejajo različne kmetijske trge. Glavni cilj je zmanjšanje birokratiziranja in stroškov tako za kmete kot za administracijo s pomočjo bolj preglednih pravil, ki bi bila lažja za razumevanje in izvajanje.

Kmetujem na precej veliki kmetiji na obrobju Ljubljane. Miselnost meščanov in tudi ostalih prebivalcev je, da slovenski kmetje samo onesnažujemo okolje. Zanima me, če bo ministrstvo kaj storilo za prikaz prave vloge kmeta, to je, da kmetuje po standardih, ki so velikokrat strožji kot v EU (npr. nitratna direktiva …). Ni dovolj, da to govorimo kmetje, pač pa je potrebna pomoč ministrstva, saj skoraj vsi mediji predstavljajo kmeta kot porabnika državnega denarja in ne kot proizvajalca poceni zdrave hrane ter kot vzdrževalca kulturne krajine.

Javnost v EU močno podpira nedavne spremembe v evropski kmetijski politiki. Eden glavnih izsledkov nove raziskave o odnosih državljanov do kmetijstva in skupne kmetijske politike (SKP), ki je bila objavljena pred kratkim, je močna podpora javnosti v EU glede nedavnih reform kmetijske politike EU. Pri politiki, ki pogosto izzove deljeno mnenje javnosti, izsledki raziskave kažejo prevladujoč pozitiven odziv na dve od ključnih sestavin sporazuma iz leta 2003 o reformi SKP. Sedanje mnenje je, da SKP dobro izpolnjuje svojo vlogo; delež pozitivnih mnenj glede ponudbe zdrave/varne hrane, spoštovanja okolja in dobrega počutja živali je precejšen. Center za mednarodne raziskave TNS Opinion je leta 2006 v imenu Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja izvedel raziskavo, v kateri je bilo opravljenih tisoč osebnih razgovorov v vsaki (od takratnih) petindvajsetih držav članic EU.
Velika večina evropskih državljanov podpira načelo navzkrižne skladnosti, pri katerem kmetom grozi znižanje izplačil, če ne izpolnjujejo okoljskih standardov ter standardov dobrega počutja živali in varnosti hrane. Javnost se je tudi pozitivno odzvala na spremembe glede načina prejema podpore. Skoraj petkrat več jih meni, da predstavljata namenjanje večjih sredstev za razvoj podeželja in neposredno izplačevanje kmetom namesto subvencioniranja njihovih proizvodov pozitiven razvoj (49 %), v primerjavi s tistimi, ki ju ocenjujejo negativno (11 %). Z raziskavo je postalo tudi jasno mnenje javnosti glede prihodnje usmeritve kmetijske politike; po mnenju javnosti bosta kmetijstvo in podeželje tudi v prihodnosti imela osrednjo vlogo v EU. Skoraj devet izmed desetih vprašanih meni, da sta ti področji ključni za prihodnost Evrope. To se odraža v mnenju glede deleža proračuna EU, namenjenega za SKP, ki zdaj znaša okoli 40 %. Skoraj šest izmed desetih vprašanih (58 %) misli, da bi moral delež ostati enak ali pa se povečati v prihodnjih letih, v primerjavi s 17 %, ki menijo, da bi se moral zmanjšati.
Po mnenju javnosti bi morala EU dati večjo prednost vidikom kmetijske politike, kot so zagotavljanje zdrave in varne hrane, tržnih cen, ki so poštene tako do kmetov kot tudi potrošnikov, ter spoštovanja okolja in dobrega počutja domačih živali.

Zanima me, kaj boste naredili, da bi se povečalo število mladih kmetov, oziroma da bo nam, mladim družinam z otroki, lažje? Gre za, na primer problematiko vrtcev. Znanci, pretežno iz mesta, govorijo: »Naj imajo kmetje otroke doma, saj ne hodijo v službo!« Nihče pa ne vidi, koliko je dela na kmetiji, in da lažje delaš, če veš, da na tvojega otroka nekdo pazi in je v družbi sovrstnikov. Mladi kmetje smo v hudi stiski – ker so vrtci postali izredno dragi, naše otroke zdaj čuvajo ostarele babice, ki pa obenem pogosto še delajo v hiši, na dvorišču, v hlevu. Nujno je narediti nekaj, da bo poklic kmeta bolj spoštovan!

Zavedamo se, da se populacija kmetov stara, ne le v Sloveniji, ampak je to splošen problem vseh evropskih držav. Prav v smislu izboljšanja starostne strukture kmetov se v okviru skupne evropske politike izvajata dva ukrepa, ki neposredno prispevata k temu, in sicer ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, kjer podpiramo prvi lastniški prevzem kmetije mladega prevzemnika, in drugi ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov, kjer omogočimo starejšim kmetom, da se predčasno odločijo za prenehanje kmetovanja in mesto prepustijo mlajšemu kmetu. Za tako odločitev prejmejo dolgoletno rento, ki jim omogoči socialno varnost.
Prav tako imajo mladi gospodarji ugodnejši način financiranja (višji delež nepovratnih sredstev) v primeru investicije na kmetiji.
To so ukrepi s področja, za katerega je pristojno MKGP. Na življenje in položaj kmeta pa seveda vplivajo tudi drugi ukrepi oziroma zakonodaja, ki je v pristojnosti drugih ministrstev. V takem primeru poskušamo kot zainteresirano ministrstvo vplivati na sprejem odločitev, ki bi bile v korist kmetu in njegovi družini. Žal mnogokrat pri tem nismo pravočasno vključeni v pripravo zakonodaje s področja drugih ministrstev. Spremembe sprejetih odločitev pa so navadno manj uspešne in zlasti dolgotrajne.
Z novo, reformirano skupno kmetijsko politiko smo nedvomno prisluhnili novim interesom potrošnikov in, kot kažejo javnomnenjske raziskave, tudi uspeli izboljšati ugled kmetov in kmetijstva. Mislim pa, da bi morali tudi kmetje več storiti za predstavitev in promocijo svojega dela ter vloge prek svojih stanovskih organizacij. Žal v medijih prevečkrat slišimo le njihovo nezadovoljstvo nad tem in onim. Ne trdim, da pritožbe nikoli niso upravičene, vendar to ne koristi ugledu, ki si ga kmet vsekakor zasluži v javnosti. Več bi bilo potrebno narediti na pozitivnih primerih, zgodbah o kmetih, ki jim uspeva.

Slovenska politika je do sedaj dostikrat žrtvovala kmetijstvo za druge »bolj pomembne cilje«. Ali ni že čas, da se s tem preneha?

Kmetijstvo je ena od gospodarskih panog, ki ne samo zagotavlja primarno kmetijsko proizvodnjo, ampak tudi poseljenost slovenske krajine. Prizadeval si bom, da bo kmetijstvo spoštovano in da bi bili cilji slovenske kmetijske politike doseženi.

Zanima me, ali bo sedanji minister uspel razložiti nekmetom, da so subvencije v bistvu namenjene njim in ne kmetom? Subvencije jim namreč omogočajo, da kupujejo cenejšo hrano.

Mnogi ne razumejo, zakaj je treba kmetom plačevati, da kmetujejo. Prvotni cilj SKP je bil zagotoviti, da je hrana ves čas na voljo po stabilnih cenah in da kmetje prejemajo ustrezne in redne dohodke, ki niso odvisni od podnebnih razmer. SKP se je izpopolnila in zdaj bolj kot kdaj prej upošteva interese celotne evropske družbe. EU si vse bolj prizadeva, da bi v oblikovanje svoje politike vključila tudi prebivalce in jih sproti seznanjala s SKP.
Današnjo kmetijsko politiko je v primerjavi s prejšnjo težko prepoznati. Ne le, da je bila SKP z združitvijo številnih shem neposrednih plačil v enotno plačilo na kmetijo zelo poenostavljena, postala je tudi precej učinkovitejši mehanizem, ki z manj porabljenega denarja izpolnjuje več ciljev. Politika, ki sta ji bili nekoč namenjeni kar dve tretjini celotnega evropskega proračuna, zdaj prejme manj kot polovico vseh sredstev, v naslednjih desetih letih pa se bo njen delež še zmanjšal na vsega eno tretjino. In čeprav porabi manj, se z vključitvijo celovite politike razvoja podeželja, ki podpira večjo razvejanost kmetijskih dejavnosti, prestrukturiranje ter razvoj podeželskih območij in gospodarstev po vsej Evropski uniji, njeno področje delovanja nenehno širi.
Tudi podpora kmetom je zdaj posebej prilagojena interesom potrošnikov in družbenim prioritetam. Za razliko od predhodne politike, ki je podporo uravnavala glede na proizvedene količine, je podpora današnje SKP v soglasju s prioritetami evropske javnosti namenjena zagotavljanju zajamčene kakovosti, varstvu okolja in varni hrani – naši kmetje imajo končno spet pravico, da uravnotežijo proizvodnjo s povpraševanjem na trgu. Zdaj, ko smo z reformami odpravili spodbujanje prekomerne proizvodnje, SKP ne povzroča več toliko izkrivljanja v trgovanju in lahko bolje zadovoljuje potrebe držav v razvoju.

Glede na vaše poznavanje razmer v Evropi in doma me zanima, ali se bo cena mleka v bližnji prihodnosti v Sloveniji zvišala?

Dolgoročnega povečanja cen mleka v Sloveniji ni pričakovati. Možno je, da se bo celo nekoliko znižala oziroma se bo gibala v zdajšnjih okvirih. Po vstopu Slovenije na skupni trg EU se cena v Sloveniji oblikuje in se bo oblikovala glede na trende, ki so prisotni na trgu EU. Nanjo bo v prihodnje vplivalo gibanje svetovne cena mleka, ki je pod ravnijo EU-cene, vmesni pregled SKP, v okviru katerega bo potekala razprava o odpravi mlečnih kvot po letu 2014, dogovor v okviru Svetovne trgovinske organizacije, po katerem naj bi se do leta 2013 postopno odpravile izvozne spodbude in za več kot polovico znižale tudi uvozne zaščite, ter reforma neposrednih plačil. Zaradi odpiranja trga povečanja cene mleka ni pričakovati.

Gospod minister, kaj boste storili, da bo Slovenija imela večjo samooskrbo? Trenutno naj bi po nekaterih podatkih pridelali le za okoli 60 % slovenskih potreb, hrana pa še vedno ostaja primarni proizvod kmetijstva.

Eden od temeljnih ciljev Strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki jo je Slovenija sprejela že leta 1992, je stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. V primerjavi z Zahodno Evropo imamo pri nas nizko stopnjo samooskrbe. Osnovna značilnost prehranske bilance v Sloveniji je namreč izrazito nizka stopnja samooskrbe s krušnimi žiti, sladkorjem in oljem. Pomembne presežke ima Slovenija le pri hmelju, perutninskem mesu in mleku. 
Zaradi nizke stopnje samooskrbe Slovenija torej ni velika ponudnica kmetijskih pridelkov v svetovnem merilu, vendar je kmetijstvo pomembno zaradi svoje več namenskosti (multifunkcionalnosti) in ohranjanja podeželja. Kmetijska proizvodnja ne omogoča le preskrbe s hrano, temveč zagotavlja visoko kakovost in varnost hrane, vzdržuje gospodarske dejavnosti na podeželskih območjih ter ohranja poseljenosti podeželja, zagotavlja varovanje okolja in dobro počutje živali. Evropska kmetijska politika je skupna politika vsem državam članicam EU. Kot nova članica EU je morala tudi Slovenija sprejeti tudi dva izmed ključnih ciljev SKP, ki sta: zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano ter poskrbeti, da je preskrba potrošnikov dostopna po primernih cenah.
Nova kmetijska politika naj bi spodbujala proizvajalce k iskanju najboljših tržnih možnosti in pridelovanju tistega, kar si porabniki dejansko želijo, prejemanje plačil pa je pogojeno z upoštevanjem zahtevnih ekoloških standardov ter standardov za dobro počutje živali in upravljanje zemljišč. S tem naj bi davkoplačevalcem omogočala večjo preglednost nad porabo sredstev za kmetijstvo, potrošnikom pa zagotavljala varno in kakovostno hrano.
Iz navedenega torej izhaja, da je samooskrba s hrano v okviru SKP preživet koncept. Vedno bolj postaja pomembno zagotavljanje varne in kakovostne hrane potrošnikom.

Kako, da nemški kmetje vedo, kolikšna neposredna plačila bodo prejemali do leta 2013 in potem, slovenski kmet pa še ta trenutek ne ve točno, koliko bo dobil letos?

Vlada RS je 1. junija 2006 sprejela model reforme SKP za celotno obdobje 2007–2013, ki je poleg EU zakonodaje podlaga za Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/07 in 5/07), v kateri so določene višine za dodatek za mleko, za dodatek za sektor govedoreje, za dodatek za sladkor, za proizvodno vezana plačila (posebna premija, premija za ovce in koze, dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi in neposredno plačilo za hmeljišče v obdelavi) in pa regionalno plačilo za njive in okvirna vrednost za regionalno plačilo za trajne travnike.
Tako lahko rečemo, da slovenski kmet ve (tako kot nemški kmet), koliko sredstev bo prejel iz naslova neposrednih plačil v obdobju 2007-2013.

Problem nitratne direktive in z njo povezanih investicij: leta 2004 so vsi obljubljali, da je zagotovljenih dovolj sredstev, po dveh letih pa je kar naenkrat zmanjkalo denarja.

Res je. Žal je ministrstvo v preteklosti prevzelo več obveznosti, kot je bilo na voljo denarja. Sredstva za EU standarde (EUS) v PRP 2004-2006 so bila porabljena in sedaj moramo za poplačila preostalih upravičencev črpati sredstva od drugod. Končna izplačila so v teku, denar pa je sedaj zagotovljen za vse upravičence.

Ministra za kmetijstvo, gospoda Jarca, bi rad vprašal, če v njegovem mandatu lahko pričakujemo stabilno subvencijsko politiko, brez vsakoletnih spreminjanj pravil (SKOP-KOP, nitratna direktiva, navzkrižna skladnost ...). V nasprotnem ministra pozivam, naj se v EU prične zavzemati za odpravo subvencij za celotno EU, ker nam postajajo bolj breme kot korist, saj namesto da bi bili gospodarji, postajamo hlapci na svoji zemlji.

Slovensko kmetijstvo vstopa v novo obdobje, ki bo, kar zadeva razvoj podeželja, finančno podprto za obdobje sedmih let. Program razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 kmetom in prebivalcem podeželja zagotavlja bolj stabilno okolje z znanim zakonodajnim in finančnim okvirom. Ta bo omogočil, da bodo kmetje in drugi na podeželju lahko opravili temeljit razmislek o prihodnosti svoje kmetije in novih dejavnostih, ki bi jih v podeželskem okolju lahko izvajali ter se ustrezno prilagodili zahtevam trga in potrebam podeželskih območij.

Mnenja sem, da je slovensko kmetijstvo zelo posebno. Zanima me, kaj lahko stori kmetijsko ministrstvo, da zaščiti to posebnost ter ohrani kmete na podeželju?

V okviru novega PRP MKGP predvideva številne ukrepe, ki spodbujajo kmete, da se usmerjajo v takšne tehnologije, ki v največji možni meri ohranjajo naše danosti. Kar enaindvajset kmetijsko okoljskih ukrepov poudarja predvsem okoljske posebnosti. Druga večja shema, ki vpliva na ohranjanje podeželja in obdelano kulturno krajino, so podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Tu so še ukrepi tretje osi in osi LEADER, ki se usmerjajo predvsem v ohranjanje kulturne dediščine in posebnosti posameznega podeželskega območja.

Uredništvo revije Kmetovalec se ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoku Jarcu zahvaljuje za sodelovanje in izčrpne odgovore. Njegova pripravljenost na odgovarjanje na tako veliko število vprašanj je še toliko bolj hvale vredna, ker je eden redkih ministrov (in ne le v kmetijskem resorju), ki je pokazal iskreno zanimanje za težave kmetov ter izrazito željo po čimprejšnjem seznanjanju z obsežno kmetijsko problematiko, ki jo bo moral v prihodnosti reševati. Po navadi se ministrom da sto dni časa, da izrazijo svoje mnenje in oceno o prevzetem sektorju, kar je praksa tudi v manj težavnih resorjih. Očitno je novi kmetijski minister začel delati s prepotrebnim zagonom, saj njegove številne dejavnosti doma in v tujini že počasi, a zanesljivo dvigujejo ugled celotne stroke. Kaže, da je tudi kmetijstvo končno našlo pravega …
Tatjana Čop


 
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Cenik nalepk
 
Voščilo 2017
 
Preureditev hlevov - stroški v milijonih
 

arhiv
20.08.2019 prodam izkopalnik kropirja...
19.08.2019 KUHN VBP 2160...
18.08.2019 hidravlično...
17.08.2019 3000 lit...
16.08.2019 pottinger...
16.08.2019 kosičnica vicon cm 230 f...
16.08.2019 Silokombajn Claas Jaguar 870...
15.08.2019 saturn II mx...
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Voščilo 2017
 
AKCIJA - naročilo Kmetovalca
 
Vabilo na strokovno izobraževanje - Bela Krajina
 
Vabilo na izobraževanje - Bela Krajina
 

arhiv
Ste zadovoljni z izidi volitev v KGZS