Mednarodni pomladanski kmetijski sejem

Komenda 2016

SEJEMSKI ČASOPIS



Kmetovalčev koledar za plodnost krav

OGLAS


Kmetovalčev rokovnik 2018 ( oglas)



Kupujejo kmetje prepovedani atrazin na Madžarskem ali Hrvaškem?

Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2002, štiri leta kasneje pa se je pri nas njegova prisotnost še povečala




Foto: (Zdenko Kodrič)
Največ gnojil kmetje porabijo za njive, najmanj za travnike in pašnike.

Kmetijski inštitut Slovenije je na zadnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil rezultate raziskave več institucij o kmetijskih okoljskih kazalcih s poudarkom na intenzivnosti kmetovanja, onesnaževanju voda z nitrati, rabi fitofarmacevtskih sredstev in onesnaževanju podzemnih voda ter izpustih toplogrednih plinov in amonijaka.

Predstavili so le najpomembnejše kazalce, ki kažejo, kako uspešni smo pri vključevanju okoljskih zadev v kmetijstvo. Rezultati večine predstavitev segajo v leto 2005 in ne povedo trenutnega stanja. A kot je v razpravi povedala Marjeta Krajnc iz Agencije RS za okolje, je za to kriva dolgotrajna obdelava podatkov in študij; ocena kemijskega stanja voda traja denimo leto in pol.

Rezultati so pozitivni in trendi kažejo na izboljšanje razmer v okolju z vidika kmetijstva. Še največ skrbi in vprašanj je povzročila onesnaženost voda z nitrati, za kar ne gre kriviti le kmetov, temveč tudi neurejene kanalizacijske sisteme. Pri določanju onesnaženja z nitrati se upoštevata dva kazalca: poraba mineralnih gnojil, ki je posreden kazalec onesnaženosti, in nitrati v podzemni vodi, ki so neposreden kazalec. Porabljena količina mineralnih gnojil v primerjavi z začetkom devetdesetih let upada, kar je posledica okoljskih ukrepov in nitratne direktive. Skupna količina porabljenih mineralnih gnojil se je v obdobju od 1992 do 2005 zmanjšala za 27 odstotkov ali z okrog 180.000 ton porabljenih gnojil v začetku devetdesetih na manj kot 150.000 ton. Največ gnojil porabijo za njive, najmanj za travnike in pašnike. V primerjavi z drugimi članicami EU se Slovenija uvršča na začetek zgornje polovice držav.

Mineralna gnojila pomenijo v Sloveniji le polovico vsega vnesenega dušika, drugo polovico prispevajo živinska gnojila. Podatki o koncentracijah nitratov iz leta 2006 so bili pridobljeni iz 21 vodnih teles. Mejna vrednost 50 miligramov nitrata na liter podzemne vode je prekoračena na območjih najbolj intenzivnega kmetijstva in kjer je podzemna voda najbolj ranljiva - Prekmursko-Mursko polje, Savinjska dolina, Dravsko polje, Krška kotlina. Pri slednjih dveh se koncentracije nitratov še povečujejo.

Na onesnaženje voda se prav tako navezuje kazalec sredstva za varstvo rastlin in njihovih razgradnih produktov v podzemni vodi, ki ga je predstavil Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. Posebno pozornost je namenil atrazinu, ki je sicer v Sloveniji prepovedan od leta 2002, štiri leta kasneje pa se je pri nas njegova prisotnost še povečala, kar gre pripisati kmetom, ki so prepovedano sredstvo najbrž kupili na Madžarskem ali Hrvaškem, kjer atrazin še vedno uporabljajo. Omenil je še problematičnost odvzemnih mest, saj so velikokrat v neposredni bližini cest, kmetij in na spremembo rezultatov lahko vpliva že spiranje škropilnice. Nevednost posameznika učinkuje na druge kmete, ki so kasneje deležni še ostrejših omejitev, zato je nujna njihova vključitev v izobraževalne procese. "Tako čistega okolja z vidika FFS že dalj časa nismo imeli," pa je vendarle zaključil Simončič.

Na koncu so se osredotočili še na toplogredne pline in amonijak, ki jih v ozračje prispeva kmetijska dejavnost. V Sloveniji prispeva kmetijstvo deset odstotkov vseh toplogrednih plinov (na prvem mestu sta z 21,4 odstotka energetika in promet). V kmetijstvu sta najpomembnejša toplogredna plina metan in didušikov oksid. "V skladu s Kjotskim protokolom so tudi na področju kmetijstva cilji jasni. Zmanjšanje toplogrednih plinov za 8 odstotkov do prvega ciljnega obdobja 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986. Po zadnjih podatkih smo odstotek toplogrednih plinov zmanjšali za 13,1 odstotka, kar pripisujemo povečanju učinkovitosti kmetijstva," je vzpodbudne novice povedal Jože Verbič.




KATARINA TRSTENJAK

 
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Cenik nalepk
 
Voščilo 2017
 
Preureditev hlevov - stroški v milijonih
 

arhiv
20.10.2019 Landsberg...
19.10.2019 Maschio 2,5 m...
18.10.2019 Eberhardt 110...
17.10.2019 Pottinger...
17.10.2019 Razmetovalec travne silaže...
17.10.2019 Ščipalec silaže...
17.10.2019 Traktor...
17.10.2019 Traktor...
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Voščilo 2017
 
AKCIJA - naročilo Kmetovalca
 
Vabilo na strokovno izobraževanje - Bela Krajina
 
Vabilo na izobraževanje - Bela Krajina
 

arhiv
Ste zadovoljni z izidi volitev v KGZS