Mednarodni pomladanski kmetijski sejem

Komenda 2016

SEJEMSKI ČASOPIS



Kmetovalčev koledar za plodnost krav

OGLAS


Kmetovalčev rokovnik 2018 ( oglas)



Vladni ukrepi za ohranitev stabilnosti v kmetijstvu in stanje sektorja v 2008


 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje kmetijstva v največji možni meri deluje proti krizno in ohranja načrtovano raven javnih sredstev za izvajanje ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Pospešilo je izplačila ukrepov kmetijske politike za leto 2008 in skupno kmetijskim gospodarstvom izplačalo 213 milijonov evrov. Ministrstvo je tudi doseglo, da so izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki v celoti izvzeta iz obdavčitve. Kmetje pa so upravičeni tudi do višjega povračila trošarin za energente v kmetijstvu in gozdarstvu, splošne davčne olajšave za zavezance z nižjimi dohodki v kmetijstvu ter investicijskih olajšav. Slovenija pa je uspešna tudi pri črpanju sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

Ministrstvo je letos izplačevala ukrepe kmetijske politike za zbirne vloge za leto 2008 v povprečju vsaj dva meseca prej kot lani. Za leto 2008 je bilo že v mesecu oktobru izplačanih cca. 3,9 milijonov evrov kmetom, ki so utrpeli škodo po poletnih ujmah. Do sedaj je bilo za neposredna plačila na površine izplačanih dobrih 116 milijonov.  Dobrih 18 milijonov evrov je bilo izplačanih za neposredna plačila za živali, 36 milijonov evrov za kmetijsko okoljske ukrepe ter več kot 42 milijonov evrov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

 

Po aprilskih podatkih Evropske komisije o uspešnosti črpanja sredstev za izvajanje programov razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je Slovenija do 31. 3. 2009 počrpala skoraj 23 odstotkov letnih prispevkov za leta od 2007 do 2009. To Slovenijo uvršča na prvo mesto med novimi državami članicami in na deseto med vsemi državami članicami.


Zaradi gospodarske krize in s tem povezanimi težavami pri pridobivanju lastnih finančnih sredstev Vlada RS namerava zvišati stopnjo intenzivnosti podpor za določene ukrepe programa razvoja podeželja. Za 10 odstotnih točk bo povečala sofinanciranje investicij, ki so namenjene prilagoditvi na nove izzive v okviru ukrepa »Posodabljanja kmetijskih gospodarstev«. Z namenom podjetjem omogočiti izvedbo večjih investicijskih naložb se  v okviru ukrepa »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« povečuje najvišji znesek podpore za posamezne vrste naložb, in sicer do 2,5 mio EUR na vlogo in 6 mio EUR v celotnem programskem obdobju. Delež javnih sredstev za naložbe se bo povišal s 50 na 60 odstotkov tudi na ukrepih »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti« in »Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij«. To bo omogočalo lažje zagotavljanje lastnih sredstev. Sofinanciranje naložb pa se bo povečalo tudi na ukrepih »Obnova in razvoj vasi« in »Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja«, in sicer s 50 na 85 odstotkov. Ministrstvo namerava uvesti tudi nov ukrep za vzpostavitev infrastrukture širokopasovnega interneta na podeželskih območjih.


Ključno finančno podporo v okviru SKP predstavljajo prav neposredna plačila. Poleg zagotavljanja dohodka kmetijskim pridelovalcem, posredno ta plačila zagotavljajo ohranjanje trajnostnega kmetijstva, pridelave varne in kakovostne hrane, dobrobit živali, varovanje okolja in ohranjanje poseljenosti. Izvajanje tržno cenovnih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov pa je zaradi določb SKP v izrecni pristojnosti Evropske komisije. Zaradi zaostrovanja razmer na posameznih trgih je Komisija že uvedla intervencijske ukrepe za področje trga z mlekom in žitom, kot so izvozne spodbude za mleko, podpora skladiščenju masla, intervencijski odkup masla ter intervencijski odkup za koruzo, pšenico in ječmen.


V letu 2008 so se proračunske podpore kmetijstvu v primerjavi z letom 2007 nominalno povečale za četrtino in skupaj znašale 391 milijonov evrov. Največ proračunskih sredstev, 190 milijonov evrov, je bilo porabljenih za ukrepe politike razvoja podeželja, pri čemer so močno porasla zlasti izplačila za ukrepe, namenjene prestrukturiranju kmetijstva in živilstva. 158 milijonov evrov oziroma kar 72 odstotkov več sredstev kot v 2007 je bilo namenjenih izplačilom ukrepov v okviru tržno-cenovne politike. To je predvsem rezultat večjih izplačil za neposredna plačila, s katerimi so bile poravnane celotne obveznosti po uredbah za leto 2007, izplačan pa je bil tudi že del odobrenih vlog po uredbah za leto 2008.

 

Preliminarno poročilo o stanju v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu v letu 2008


Poročilo o stanju v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu v letu 2008 je začasno, dokončno bo pripravljeno do novembra, ko ga bo obravnavala tudi Vlada RS. Leto 2008 je bilo po prvih ocenah z vidika ekonomskih rezultatov manj ugodno in pod povprečjem zadnjih petih let. Po začasnih ocenah statistike, je bil faktorski dohodek kmetijstva realno za okoli 10 odstotkov manjši kot v letu 2007. Dohodek je padel predvsem zaradi manjšega obsega kmetijske proizvodnje in nadpovprečne rasti cen inputov za tekočo porabo v kmetijstvu.


Obseg kmetijske proizvodnje je bil lani po prvih ocenah za štiri odstotke manjši kot v 2007, predvsem na račun manjše rastlinske pridelave zaradi slabe letine v sadjarstvu in vinogradništvu. Višji skupni pridelek je bil zabeležen pri žitu, in sicer za 9 odstotkov, in pri zelenjadnicah, zeleni krmi z njiv in hmelju. Manjši pridelek je bil pri oljnicah, suhih stročnicah in krompirju. V živinoreji se obseg proizvodnje na agregatni ravni ni pomembneje spremenil. Nekaj manjša je bila proizvodnja v prašičereji in govedoreji, obseg perutninarstva je ostal na podobni ravni, prirast drobnice pa se je nekoliko povečal.
Lani se je nadaljeval tudi trend rasti cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih, in sicer za 6,8 odstotkov. Za 20 odstotkov ali več so porasle cene hmelja, sadja in oljnic, med živalskimi proizvodi pa  za okoli 11 odstotkov cene mleka in perutnine, realna rast pa je bila zabeležena tudi pri cenah prašičev. Znižale so se cene žit, predvsem koruze, grozdja, krompirja in jagnjet.


Zaradi rasti cen večine inputov za tekočo porabo v kmetijstvu v višini 12 odstotkov, med njimi najbolj mineralnih gnojil (82 odstotkov), energije (13 odstotkov) in krmil (18 odstotkov), so porasli tudi stroški proizvodnje. To je povzročilo, da so se kljub rasti odkupnih cen v primerjavi z letom prej močno poslabšala cenovno-stroškovna razmerja.


Na področju dosežene stopnje samopreskrbe v 2008 le-to dosegamo na področjih govejega mesa (101 odstotek) in jajc (96 odstotkov) ter presegamo pri mleku (115 odstotkov) in perutninskem mesu (113 odstotkov). Manjšo pridelave od porabe pa imamo na področjih žit (63 odstotkov), koruze (72 odstotkov), pšenice (55 odstotkov) in zelenjave (46 odstotkov).
 

Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov v zunanji trgovini se je v primerjavi z letom prej povečala za 17 odstotkov, pri čemer je bil izvoz večji za 20, uvoz pa za 15 odstotkov. V strukturi izvoza je tudi lani največji delež pripadal mleku in mlečnim izdelkom (16 odstotkov),  sledijo skupine meso in mesni izdelki (skupaj 15 odstotkov), ostanki in odpadki živil, krma (13 odstotkov), oljna semena in plodovi (10 odstotkov) ter pijače in razna živila (po 9 odstotkov). Pri uvozu so tarifne skupine zastopane bolj enakomerno, največji delež pa je v letu 2008 odpadel na skupino ostanki in odpadki živil, krma (10 odstotkov), sadje (9 odstotkov), meso (9 odstotkov), razna živila (7 odstotkov) ter mlečne izdelke (6 odstotkov).


 
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Cenik nalepk
 
Voščilo 2017
 
Preureditev hlevov - stroški v milijonih
 

arhiv
11.11.2019 kuhn...
10.11.2019 Lamborghini...
10.11.2019 sejalnica NORDSTEN 250cm...
10.11.2019 vrtavkasta brana MASCHIO 250CM...
09.11.2019 Rabe-Werk 2+1...
08.11.2019 deutz-Fahr 5,2 m...
08.11.2019 sejalnica...
08.11.2019 sejalnica...
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Voščilo 2017
 
AKCIJA - naročilo Kmetovalca
 
Vabilo na strokovno izobraževanje - Bela Krajina
 
Vabilo na izobraževanje - Bela Krajina
 

arhiv
Ste zadovoljni z izidi volitev v KGZS