Mednarodni pomladanski kmetijski sejem

Komenda 2016

SEJEMSKI ČASOPIS



Kmetovalčev koledar za plodnost krav

OGLAS


Kmetovalčev rokovnik 2018 ( oglas)



Neugodne subvencije za sončne elektrarne

Podeželje in obnovljivi viri energije

Kmetijam se subvencije za sončne elektrarne ne izplačajo – Ključno je, za koliko se zniža odkupna cena elektrike
Ljubljana – Po izračunih postavljavca sončnih elektrarn, ki ne želi biti imenovan, se po novem ne izplača več prositi za nepovratni denar na razpisih ministrstva za kmetijstvo 311 in 312. Premije za proizvedeno elektriko v subvencionirani sončni elektrarni so se po novih odločbah agencije za energijo tako znižale, da se vloženi denar nikoli ne povrne.

Morebitne graditelje večjih sončnih elektrarn na podeželju so izvedenci večkrat napotili na razpisa kmetijskega ministrstva 311 in 312, s katerima so razdeljevali evropski nepovratni denar za diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah in v malih podjetjih na podeželju. Za urbano okolje tega denarja ni mogoče dobiti.

»Veljalo je pravilo, po katerem je investitor ob pridobitvi nepovratnega denarja za vsak odstotek vrednosti naložbe izgubil pol odstotka premije, ki jo država namenja za obnovljive vire energije. Neprijetno presenečenje pa je prišlo ob izdaji novih odločb agencije za energijo. Premije so se zaradi prejetja nepovratnega denarja znižale v povprečju za 45 odstotkov, za povrhu pa še za polovico prejetega nepovratnega denarja namesto prejšnje četrtine,« pravi neimenovani postavljalec sončnih elektrarn.

Tako imenovana nepovratna sredstva so s tem postala najdražja gradnja okoljskih sistemov. Vsako, še tako drago komercialno posojilo je menda cenejše. »Ker država sklepa pogodbe o odkupu električne energije za 15 let, ni nikakršne možnosti, da bi investitor, ki je pripravljen v ekologijo vložiti 100.000 evrov in več, dobil vložek povrnjen, kaj šele, da bi se mu to vsaj minimalno izplačalo,« ni zadovoljen postavljalec sončnih elektrarn.

Meni, da bi se država morala zganiti, in to še preden bodo ljudje ugotovili, da se jim ne izplača vložiti 120.000 evrov in pri tem 15 let pokrivati izgubo in podpirati državo. V preprosti finančni analizi je pokazal, da se naložba v 175.000 evrov vredno 50-kilovatno sončno elektrarno (na leto bi proizvedla 54.000 kilovatnih ur elektrike) s subvencijo, visoko polovico naložbe, v 15 letih ne vrne. Če lastnik vloži lasten denar, se naložba vrne v 9,63 leta, če za polovico naložbe najame posojilo, pa v 12,48 leta.

V zadnjem konkretnem primeru, ki ga je navedel, je investitor pripravil projekt 118.000 evrov vredne sončne elektrarne. Za dokumentacijo za pridobitev nepovratnega denarja za polovico vrednosti naložbe je porabil 5000 evrov, za desetletno posojilo za desetino vrednosti projekta bo plačeval 5,5-odstotne obresti, za odobritev pa plačal 1200 evrov. Program kaže na negativen donos naložbe.

Omejevanje postavitve sončnih elektrarn niti ni tako zelo nepričakovano, saj državo premije za proizvodnjo te vrste elektrike precej stanejo, letos menda že 70 milijonov evrov. Referenčna cena megavatne ure elektrike v Sloveniji je letos 53,41 evra (lani 65 evrov), zagotovljena odkupna cena megavatne ure elektrike za male sončne elektrarne na stavbah (z močjo, večjo od 50 kilovatov in manjšo od enega megavata) pa 353,42 evra (lani 380,02 evra). Za investitorja je tako ključno, koliko se premija zniža zaradi morebitne subvencije.

Borut Tavčar

Delo


 
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Cenik nalepk
 
Voščilo 2017
 
Preureditev hlevov - stroški v milijonih
 

arhiv
20.08.2019 prodam izkopalnik kropirja...
19.08.2019 KUHN VBP 2160...
18.08.2019 hidravlično...
17.08.2019 3000 lit...
16.08.2019 pottinger...
16.08.2019 kosičnica vicon cm 230 f...
16.08.2019 Silokombajn Claas Jaguar 870...
15.08.2019 saturn II mx...
Nagradno žrebanje
 
Voščilo 2019
 
Voščilo 2017
 
AKCIJA - naročilo Kmetovalca
 
Vabilo na strokovno izobraževanje - Bela Krajina
 
Vabilo na izobraževanje - Bela Krajina
 

arhiv
Ste zadovoljni z izidi volitev v KGZS